{"id":2212,"date":"2018-11-17T14:10:45","date_gmt":"2018-11-17T13:10:45","guid":{"rendered":"https:\/\/www.rockvelo.com\/?p=2212"},"modified":"2019-11-17T14:36:54","modified_gmt":"2019-11-17T13:36:54","slug":"otvoritev-slovenske-turnokolesarske-poti-in-druzinska-avantura","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nova.rockvelo.com\/sl\/otvoritev-slovenske-turnokolesarske-poti-in-druzinska-avantura\/","title":{"rendered":"Otvoritev Slovenske turnokolesarske poti in dru\u017einska avantura"},"content":{"rendered":"

Na dan dr\u017eavnosti, 25. junija je PD Ajdov\u0161\u010dina s slovesnostjo na Ko\u010di pod Golaki odprlo 35km dolg odsek Slovenske turnokolesarske poti od Predmeje do Trstelja. Kot redni ‘uporabniki’ smo pri Rockvelu izjemno veseli, da pot STKP poteka tudi skozi Vipavsko dolino. Hvale\u017eni smo, da se te poti urejajo in ozna\u010dujejo do te mere, da so dostopne aktivnim kolesarjem.<\/p>\n

PD Ajdov\u0161\u010dina je za udele\u017eence prireditve organiziral skupen spust od ko\u010de pod Golaki do Ajdov\u0161\u010dine. Ker dolg spust v mokrih, blatnih razmerah ne bi bil najbolj primeren za na\u0161o dru\u017eino z enoletnikom v prikolici, smo se odlo\u010dili, da nadaljujemo sami naprej proti Trstelju. Do koder pridemo, pridemo. Dobre volje in ob ugodni klimi smo v zgodnjem popoldnevu zavrteli pedala v smeri proti \u0160tanjelu.<\/p>\n

Iz Ajdov\u0161\u010dine smo se prebili skozi nekaj gas in nato sledili oznakam ob ajdovskem Hublju. Predmestje se tu hitro zlije v pode\u017eelje in \u017ee so bili pred nami gri\u010di, zeleni od vinske trte. \u010cez Napoleonov most pre\u010dkamo reko Vipavo in v Dolenjah sledimo modrim oznakam. Tu so zadnji metri ravnine, zato si z Aleksejem zamenjava kolesi. Ker sem po tej poti \u017ee peljala (bolje re\u010deno – rinila), sem vedela, kaj me \u010daka. Pot se namre\u010d za\u010dne strmo vzpenjati po kolovozu, ki je mestoma tehni\u010dno zahteven. No, kondicijsko pa sploh. K sre\u010di nam pomaga ‘nevidna roka’ ali bolje re\u010deno noga. Tako zapeljemo v kratek, a strm breg in dose\u017eemo cerkev Sv. Marjete.<\/p>\n

Nadaljujemo spet v obi\u010dajni zasedbi in z obi\u010dajno ‘eco’ pomo\u010djo, kajti pred nami ni ve\u010d nobenega ekstrema. Zares \u2013 pot je urejena in lepo prevozna z gorskim kolesom. Iz prijetne sence prikolesarimo v vas Planina \u2013 vinski kraj s \u0161tevilnimi odli\u010dnimi vinarji in odli\u010dnim razgledom na Vipavsko dolino. Tu je treba biti previden, kajti le pravi stezosledci najdejo oznako, ki nas usmeri na pravo pot. Naj omenim, da sem, ko sem se prvi\u010d sama peljala tu mimo, iskala oznako vsaj pol ure, kajti izkazalo se je, da je modra \u010drta le \u0161e zbledela lisa na ve\u010djem kamnu na poti. Kakorkoli, sledi nekaj ravnine, ki je zares lepo zvozljiva, odpre se tudi nekaj lepih razgledov. Izmenjavajo se sen\u010dni in son\u010dni odseki, tako da je vo\u017enja tudi sredi poletnega dneva prijetna.<\/p>\n

Od sedla, s katerega se lahko vzpnemo na Ostri vrh, se po urejeni poti kar nekaj \u010dasa spu\u0161\u010damo do vasi Gabrje. Tu sledimo oznakam za \u0160tanjel. Po kraj\u0161em odseku asfaltne ceste se spet priklju\u010dimo na lep, enakomerno vzpenjajo\u010d makadam. Vo\u017enja poteka v prijetni senci in kljub temu, da pot ni pretirano strma, prav pride nekoliko ‘elektri\u010dne’ pomo\u010di. Nekaj kilometrov in vi\u0161incev je \u017ee v nogah, \u0161e posebej se pozna te\u017ea otroka v prikolici. Na vrhu se odpre \u010dudovit pogled na dolino Branice. Da smo na Krasu, nas spomni cveto\u010di ruj, ki bo od tu dalje na\u0161 zvesti spremljevalec.<\/p>\n

 <\/p>\n

Na desni \u017ee zagledamo \u0160tanjel \u2013 prav lep pogled na vasico je tudi s te strani. Vendar \u010daka nas \u0161e finalni vzpon do mestnega obzidja. Kak\u0161na sre\u010da, da v tak\u0161nih trenutkih lahko stisne\u0161 ‘plus’ in z lahkoto spelje\u0161 v klanec. Obvezen ogled Ferrarijevega vrta, nato pa na zaslu\u017een smetanov sladoled in\/ali pivo. \u0160e sprehod po \u0161tanjelskih ulicah, pre\u0161tevanje ven\u010dkov sv. Ivana, nato pa zopet pedala pod noge.<\/p>\n

V naslednjih kilometrih sledimo Spacalovi poti. Mestoma je kar tehni\u010dna, pot se ponekod zara\u0161\u010da. \u010caka nas slab\u0161e utrjen kolovoz, kak\u0161en \u0161trle\u010d kamen, sicer pa pot ponuja lep razgled na kra\u0161ko planoto na eni strani in Vipavsko dolino na drugi. Po nekaj ugibanjih, kam vodi prava pot, se peljemo mimo vasi Lukovec na prostran travnik. Tu je zopet potrebnih nekaj stezosledskih ve\u0161\u010din \u2013 najti je treba kamen, ki nakazuje pot v levo \u010dez travnik. Odsek vo\u017enje po poko\u0161eni poti je prav prijeten, vse dokler ob poti naenkrat zmanjkajo oznake. Aleksej meni, da smo na pravi poti, vendar smo najverjetneje spregledali oznako na desni. Ni\u010d hudega, gremo naprej in \u017ee \u010dez nekaj sto metrov smo spet na ozna\u010deni poti.<\/p>\n

Prispemo do asfaltne ceste, ki povezuje Komen in Branik. Proti Trstelju bi nadaljevali naravnost.<\/p>\n

Ker je ura \u017ee pozna, otrok nekoliko nestrpen, bomo tu na\u0161o pot zaklju\u010dili. Nadaljevali bi sicer \u0161e proti Trstelju, ampak naj bo to odsek za kdaj drugi\u010d. Zavijemo \u0161e na dvori\u0161\u010de gradu Rihemberk, nato pa proti domu.<\/p>\n